ZAVAROVANJE IN SOCIALNI TRANSFERJI      

Vse pravice in možnosti oskrbe starejših so opredeljene v Zakonu o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in v Zakonu o socialnem varstvu, deloma pa tudi v drugih zakonih. Ti navajajo pravice do denarnih pomoči, pomoči na domu, do institucionalnega varstva in drugih oblik pomoči starejšim.

Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni plačati vse po tem zakonu opravljene storitve, razen storitev socialne preventive, prve socialne pomoči, podpore žrtvam kaznivih dejanj in institucionalnega varstva v socialno varstvenih zavodih za usposabljanje, ki so za vse upravičence brezplačne. Nekatere od oblik pomoči starejšim kot npr. institucionalno varstvo in pomoč na domu so brezplačne in krite iz sredstev proračuna Republike Slovenije le v primeru, če uporabnik in svojci, ki so po zakonu dolžni poskrbeti za svojca nimajo dovolj svojih sredstev, nekatere druge pa so vključene v obvezno, neprofitno socialno zavarovanj (dodatek za postrežbo in nego v zakonu o invalidsko – pokojninskem zavarovanju, pripomočki za nego na domu v zakonu o zdravstvenem zavarovanju itd.).

Razmejitev pristojnosti in obveznosti med državo, občinami in posamezniki ureja Zakon o socialnem varstvu v 98., 99. in 100. členu.

Na zahtevo upravičenca do socialno varstvene storitve odloči o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve center za socialno delo po postopku določenem v zakonu in sicer v občini, kjer ima oseba stalno bivališče. Centri v postopkih pridobitve pravic preverjajo dejansko zdravstveno in socialno stanje posameznika in upravičenost do posameznih oblik oskrbe. Občina določi dodatne oprostitve pri plačilu stroškov za pomoč na domu in pri plačilu storitev v zavodih za odrasle.

Denarna socialna pomoč in varstveni dodatek sta po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih socialno varstvena prejemka, namenjena tistim posameznikom ali posameznicam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Do denarne socialne pomoči je upravičen vsak, ki si ne more preživetja zagotoviti sam z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja. Do varstvenega dodatka so upravičene osebe, ki so trajno nezaposljive ali trajno nezmožne za delo ali so starejše od 63 let ženske oziroma od 65 let moški in so upravičene do denarne socialne pomoči. Več si lahko preberete na:

Pravice iz naslova zavarovanja obravnava Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1). Zakon v 4. čl. našteva sledeče pravice:

Z obveznim zavarovanjem se zagotavljajo:

a) pravica do pokojnine:

• starostna pokojnina,
• invalidska pokojnina,
• vdovska pokojnina,
• družinska pokojnina,
• delna pokojnina;

b) pravice iz invalidskega zavarovanja:

• pravica do poklicne rehabilitacije,
• pravica do nadomestila za invalidnost,
• pravica do premestitve in dela s krajšim delovnim časom od polnega,
• pravica do drugih nadomestil iz invalidskega zavarovanja,
• pravica do povrnitve potnih stroškov;

c) dodatne pravice:

• pravica do dodatka za pomoč in postrežbo,
• pravica do invalidnine,

d) druge pravice:

• odpravnina,
• oskrbnina,

Zavarovancem, ki se vključijo v dodatno pokojninsko zavarovanje, se poleg pravic iz obveznega zavarovanja zagotavljajo tudi pravice iz dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Več o pravicah iz naslova zavarovanja na sledeči povezavi:  http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1431